Return to site

Bankrot Zahoda 1. del: Derivati

Derivati

Beseda derivat izvira iz latinske besede »derivatus«. Pomeni tisto, kar je ustvarjeno, izpeljano, izpeljano iz nečesa, nova oblika, ki je nastala kot produkt nečesa.

 

Iz surove nafte izvedemo npr. tekoči plin, bencin, dizel, kerozin, motorno olje, bitumen, parafin, kurilno olje.

 

Derivat je pogodba med dvema ali več subjekti. Njegova vrednost je odvisna od dogovorjenega temeljnega sredstva. Derivati so kategorizirani glede na:

a) relacije med temeljnim sredstvom in derivatom (npr. forward, futures, option, swap, warrants)

b) Tip temeljnega sredstva ( kapitalski, valutni, obrestni, blagovni, kreditni)

c) Tržišče, kjer se z derivati trguje (borzni, ne-borzni)

d) Način izplačila.

 

Derivati so z vidika pogodbene obligacije kategorizirani kot »lock« (zaklenjeni) ali »option« (nezaklenjeni). V primeru »lock« derivata (npro. Swap, futures, forwards) je brezpogojno potrebno izpolniti pogodbene (derivatne) dogovore do konca veljavnosti pogodbe. Kadar pa uporabimo »option« nezaklenjene derivate pa kupec ima pravico ne pa dolžnost izpolniti pogodbeno dogovorjena določila.

 

Tržni sistem temelji na načelu: jaz zmagam, ti izgubiš. Ljudje imajo naravno potrebo, da uspešno realizirajo svoje plane in namere. Vsak udeleženec na trgu poskuša sebi zagotoviti zmago, zato prenaša riziko na druge tržne udeležence. Ampak v tržnem sistemu (kapitalističnem sistemu) ni mogoče, da vsi udeleženci zmagajo, ker je to povsem v nasprotju z načeli tržnega (kapitalističnega) sistema. Vsak in vsi udeleženci upajo na zmago.

 

Cilja derivata kot finančnega instrumenta sta dva: (1) zaščita udeležencev v pogodbeni transakciji pred tržnim rizikom (hedge) ali (2) prevzem tveganja s pričakovanjem določene nagrade (speculation). Dejstvo je, da ne moreta oba podpisnika pogodbe (derivata) zmagati v tem poslu, eden mora izgubiti zaradi svoje napačne ocene razvoja situacije.

 

Derivat sam po sebi nima nobene vrednosti. Vrednost derivata je odvisna od vrednosti predmeta pogodbe (npr. obveznice, delnice), na kateri sloni derivat. Poenostavljeno povedano: Če postane državna obveznica brezvredna, so vsi derivati vezani na to obveznico prav tako brezvredni.

 

Mehanizem derivatov v praksi

 

Deutsche banka je v velikih finančnih problemih. V njeni bilanci se nahajajo problematični (najverjetneje brezvredni) finančni papirji v znesku 49.000 milijard evrov. Govori se, da so v Deutsche banki že dve leti agenti FBI, ki poskušajo ugotoviti pravi in celovit znesek brezvrednih finančnih papirjev. Predvidoma je ta znesek brezvrednih papirjev kar 75.000 milijard evrov. To je več kot letni BDP vseh držav nas svetu.

Za ilustracijo velikosti 49.000 milijard evrov navajam: Vsak državljan Nemčije je zadolžen za 903.000 evra, vsak državljan EU zadolžen za 174.000 evrov in vsak prebivalec planeta Zemlja je zadolžen za 11.000 evrov.

 

Deutsche banka bo do leta 2022 odpustila 18.000 zaposlenih.

 

Ti velikanski dolgovi so kreirani z derivati. Derivati so sicer nastali kot poskus odgovora trga na turbulence in finančna nihanja, katerih skrajna posledica je izguba kapitala ali pa njegovo povečanje. Derivati so v bistvu bili namenjeni zavarovanju rizika. A ljudje, katerim je riziko zelo pomemben del osebnosti, so derivate zlorabili. Pohlep jim je dajal zagon pri rizičnem oblikovanju raznovrstnih derivatov in pri trgovanju z derivati, saj za večji riziko pričakujejo večjo nagrado.

 

Tovrstni ljudje so v tržnem pravilu »večji riziko, večja donosnost kapitala, večji individualni zaslužek posrednika« zavestno ignorirali drugo plat pravila »večji riziko, večja izguba kapitala«.

 

Zaradi pohlepa so se začeli pojavljati vedno nove in nove vrste derivatov, ki so izgubili vsako zvezo z realnostjo. Temeljili so na špekulativnih predvidevanjih, a bili so lepo zapakirani in dobro marketinško predstavljeni. Ni obstajala nikakršna regulacija, ki bi pregledovala, ali ima izdajatelj derivata resnično dovolj denarja za pokritje morebitne izgube. Sčasoma se je izkazalo, da denarja za pokritje rizikov enostavno ni.

 

Neoliberalci so namenoma prezirali državo in njeno regulativno vlogo na trgu. Centralnim bankam so namenoma minimizirali kontrolno funkcijo. Komercialne in investicijske banke so tako imele proste roke pri kreiranju in trgovanju z derivati, ki so se sčasoma vedno bolj pretvarjali v brezvredne finančne papirje.

 

Ko so banke zaradi derivatov prišle v izjemne težave, pa so se neoliberalci brez sramu obrnili k državi po pomoč.

All Posts
×

Almost done…

We just sent you an email. Please click the link in the email to confirm your subscription!

OKSubscriptions powered by Strikingly