Return to site

Ekonomski ukrepi EU v času corona virusne krize

Ali akademski svet ortodoksne ekonomske teorije izgublja še eno bitko z ekonomsko realnostjo?

Vojna med ortodoksno ekonomsko teorijo in heterodoksno ekonomsko teorijo še vedno traja. Kljub temu, da je ortodoksna ekonomska teorija doživela poraz v času finančne krize v letu 2008 (da prejšnjih porazov niti ne omenjam), in da po moji oceni ponovno doživlja poraz v času krize corona virusa, akademski svet in njegove institucije še vedno trdno držijo v svojih rokah in pod svojim (skorajda verskim vplivom) izobraževalni sistem.

»Hard-money« ideologija (HMI), katero razumem kot del ortodoksne ekonomske teorije, je ponovno pokazala svoje napake oz. šibkosti glede razumevanja vloge denarja in vlade (države) v ekonomskem sistemu. Hard-money ideologija zagovarja, da naj bo državno trošenje (government spending) čim bolj omejeno. V vsakodnevnem jeziku prepoznamo HMI kot »potrebno je zategniti pasove, od kod pa naj vzamemo denar za dodatne programe«. Prav tako je HMI fobično fokusirana na državni deficit, kar v vsakodnevnem jeziku prepoznamo kot »fiskalno pravilo, uravnotežen proračun«. Denar je po mnenju HMI izključno v domeni privatnih bank in vloga države je samo to, da poskrbi za vnaprej dogovorjen nivo inflacije preko obrestnih mer centralne banke. Nikakor država ne sme tiskati denarja, ker to zagotovo vodi v inflacijo in okvari tržni mehanizem avto-ustvarjanja tržnega ravnovesja. Državno trošenje (government spending) je praviloma vedno nepotrebno, neodgovorno in povečuje inflacijo. Za državo v ekonomskem sistemu veljajo enaka pravila kot za vsakega posameznika, gospodinjstvo, podjetje, kar v prevodu pomeni, da država s svojim trošenje nima posebnega (npr. intervencijskega) vpliva na delovanje ekonomskega sistema.

Če pogledamo realno življenje vidimo, da je ortodoksna ekonomska teorija že večkrat doživela neuspehe v realnem življenju. Že v času krize leta 2008 se je pokazalo, da v akademskem svetu in institucijah prevladuje ekonomska teorija, katera nima nič ali zelo malo z realnim življenjem.

V času krize leta 2008 so centralne banke živahno množično tiskale denar z namenom, da bi povzročile inflacijo in spodbudile bogate k večji potrošnji. V obeh primerih so bile centralne banke neuspešne.Po začasnem zmanjšanju krize se je ponovno pokazalo, da HMI živi v svojem svetu ne več dovolj ustreznih razmišljanj in pravil. Naj navedem nekaj primerov: zmanjševanje nezaposlenosti nič več ne pomeni tudi pritiska na povečanje plač, quantitative easing ne rezultira v inflaciji.

Sedaj, v času corona virusa in morebiti na pragu resecije, pa ponovno vidim, da so že sprejeti ali šele predlagani ukrepi v veliki in bistveni meri nasprotni HMI ideologiji. Povečuje se državno trošenje in država (oz. centralne banke) ponovno množično tiskajo denar, za katerega hočejo zagotoviti plasiranje v realno ekonomijo. Ukrepi EU ne podpirajo HMI oz. ortodoksne ekonomske teorije.

Leta 2008 je bila finančna kriza, kriza finančnega sektorja. V času corona virusa pa je nastopila situacija, ko so najbolj prizadeti realni sektorji gospodarstva. EU Komisija in ECB sta aktivni pri kontroliranju sedanje in bodoče ekonomske škode. Cilj je, da se prepreči propad malih in srednjih podjetij, ki so v bistvu največji ponudnik delovnih mest.

EU Komisija in ECB se zavedata, da ima corona virus kratkoročne posledice in zelo verjetno lahko ima tudi dolgoročne posledice za realno ekonomijo. Primarno je prizadeta ponudba, in ne povpraševanje.

V torek 10.2.2020 so EU Komisija in ECB podvzele prve ukrepe na področju zmanjšanja davčnih olajšav in povečanje finančne podpore za podjetja v upanju, da EU ekonomija ne bo utrpela dolgoročnih posledic.

EU Komisija je kreirala investicijski sklad v znesku €25 milijard z namenom podpore zdravstvenega sistema, poslovnega sektorja in trga dela. Vir denarja tega sklada je EU proračun, in sicer predstavlja ta sklad 0,1% celoletnega EU proračuna.

EU Komisilja je tudi spoznala, da morajo bolj fleksibilno uporabljati pravila glede državne pomoči podjetjem.

Ker se slovenski politiki v veliki meri zgledujejo po Nemčiji, naj vzamejo v ozir tudi nemške ukrepe, s kateri bo povečala državno investiranje v obdobju 2021-2024. Prav tako je nemška vlada sprejela ukrep, s katerim bo olajšala podjetjem skrajševanje delovnega časa svojim zaposlenim in se s tem izognila odpuščanjem. Nemška vlada prav tako razmišlja o davčnih odpustkih podjetjem, katerih prodaja bo nenadoma bistveno se zmanjšala (npr. v turizmu).

V četrtek 12.3.2020 jej pričakovati, da bo ECB najavila nadaljnje znižanje obrestne mere, da bi s tem prisilila banke v dajanju več posojil bankam. Pričakovati je, da bo ECB povečala mesečni odkup obveznic iz sedanjih €20milijard na €40milijard. Pri tem naj bi se ECB fokusirala na odkup korporativnih obveznic, da bi s tem podjetjem omogočila cenejše zadolževanje kot v privatnem sektorju. Razpravlja se tudi o možnosti, da bi ECB dala privatnim bankam poceni in dolgoročni kredit pod pogojem, da ga banke naprej posodijo realnemu sektorju.

Ali bo kriza, ki jo sproža vpliv corona virusa dovolj močna, da bodo ortodoksni akademiki, kateri s svojimi teoretičnim razmišljanji podpirajo plutokratično oz. korporativno oligarhijo, in s tem posredni politični vpliv na nacionalne države, priznali poraz?

 

All Posts
×

Almost done…

We just sent you an email. Please click the link in the email to confirm your subscription!

OKSubscriptions powered by Strikingly