Return to site

Kaj je bilo prej: Kredit ali Depozit?

Vpliv na upravljanje makroekonomske politike

Obstaja prevladujoče razumevanje vloge bank: »Banke posredujejo pri prenosu sredstev od varčevalcev h kreditojemalcem.«

Banke kreirajo denar kot dolg

Denar Evro (v nadaljevanju: denar) je dolg, saj se mora Republika Slovenija zadolžiti pri izbranih privatnih bankah, da dobi denar.

Pri posameznih banka sistem deluje enako. V obstoječem bančnem sistemu mora nekdo najprej najeti kredit, da bi se tako ustvaril denar, katerega je možno potem položiti na depozitni račun. Če je denar dolg, to pomeni, da brez kreditojemalcev ni varčevalcev, ker brez kredita ne obstaja depozitni denar. Če denar ne bi bil dolg, in če bi krediti nastajali iz depozitov, tedaj bi varčevalci obstajali neodvisno od kreditojemalcev.

Banke posredujejo v prenosu sredstev od kreditojemalcev k varčevalcem.

Banke multiplicirajo denar

Banke kreirajo denar in ga celo multiplicirajo. Na novo kreirani depozitni denar banke v naslednji fazi ekspanzije uporabijo kot vir sredstev za odobritev novega kredita. Ti koraki se mnogokrat ponovijo. Število ponovitev (multiplikacij) pa je omejeno s količino obveznih rezerv in mogoče še drugačnih omejitev in nadzora.

Končni učinek multiplikacije je ta, da banke lahko izdajo veliko več kreditov in depozitnega denarja, kot je količina primarnega denarja Centralne banke in stvarnih depozitov (, ki nastanejo s pologom gotovine). Kreditni potencial banke je maksimalni znesek kreditov, ki jih banka sme odobriti potem, ko je ustvarila zadostno količino obveznih rezerv in izpolnila še nekaj ostalih regulatornih zahtev.

Z multiplikacijo depozitov in kreditov bančni sistem kreira več kreditov in depozitnega denarja kot je znesek denarja Centralne banke in stvarnih depozitov, to je gotovine.

Primer:

Peter položi 100.000€ na svoj račun pri Novi banki. Če Centralna banka zahteva 10% obvezne rezerve in 10% likvidnostne rezerve, ima banka na razpolago na začetku 80.000€ kot osnovo za odobravanje kreditov.

Iz primera je razvidno, da je bančni sistem iz začetnih 100.000€ ustvaril depozite v znesku 485.925€ in kredite v znesku 388.740€. Pokritost depozitov s stvarnim denarjem je 20% (vsota obvezne in likvidnostne rezerve). To pomeni, da je 80% zneskov depozita imaginarnih, ustvarjenih »iz nič«.

Če bi se varčevalci odločili hkrati dvigniti 485.925€ depozitov, bi se bančni sistem sesul. Malo je verjetno, da bi se taka situacija (t.i. bank run) zgodila do bridkega konca. Ko se je bank run dogajal v Grčiji, so banke z odobritvijo oblasti prenehale izdajati gotovinski denar in s tem preprečile »razkrinkanje« dejstva, da banke kreirajo tako imenovani fiat denar, knjižni denar, ali če povem direktno-ponarejeni denar.

Vloga bank v makroekonomiji

Makroekonomija pravi, da z naraščanjem količine denarja v obtoku padajo obrestne mere (to je cene kreditov) in povečujejo se stopnja inflacije (cene blaga). Glede na dejstvo, da so banke glavne in zelo neodvisne ustvarjalke knjižnega denarja, lahko trdim, da banke odločilno vplivajo na makroekonomske pogoje poslovanja: cene blaga, obrestne mere, investiranje, stopnjo zaposlovanja. Ukrepi Centralne banke imajo omejen vpliv na banke in bančno kreditno politiko.

All Posts
×

Almost done…

We just sent you an email. Please click the link in the email to confirm your subscription!

OKSubscriptions powered by Strikingly