Return to site

Negativne Obrestne mere

Manj kot nič ne obstaja

Državljan se običajno ne ukvarja z monetarno politiko, ki jo izvaja Evropska centralna banka. To dejstvo se spremeni, ko ukrepi ECB direktno posežejo v denarno stanje državljana.

Že kar nekaj časa opažamo sledeče: Ker so banke v bistvu tiste, ki kreirajo gospodarsko politiko, si lahko tudi privoščijo prevaljevati svoje poslovne stroške na svoje komitente. To delajo na dva načina: 1. povečevanje cen storitev, 2. z ukrepi, ki zmanjšujejo potrebe po rezervah.

ZAKAJ HOČEJO BANKE NEGATIVNE OBRESTNE MERE

Poenostavljen opis:

ECB zaračunava bankam negativne obresti za presežne rezerve, medtem ko za obvezne rezerve praviloma zaračunava približno 0% obrestno mero. Banke nameravajo stroške negativnih obresti prenesti na svoje komitente.

Obvezne rezerve so denar, ki ga mora banka morat imeti na računu pri ECB, ker naj bi s tem zagotavljala svojo likvidnost, možnost izplačila depozitov. Računa se kot razmerje med odobrenimi krediti in stanjem depozitov v določenem časovnem obdobju (npr. 6 tednov).

Presežne rezerve so denar, ki presega obvezne rezerve in ga banke imajo na računih pri ECB praviloma, takrat ko odobrijo premalo kreditov, in premalo investirajo (npr. v nakupe stanovanj ipd.). Ker banke niso vlagale denarja, ki so ga dobile kot del QE instrumenta v denarni obtok realne ekonomije, imajo tudi presežne rezerve.

Detaljen opis mehanike, ki je privedla do negativnih obrestnih mer

V času finančne krize je ECB posegla po precej neobičajnem instrumentu, to je Quantitative Easing (QE). To je monetarna politika, pri kateri ECB kupuje določene količine (zneske) državnih obveznic ali drugih finančnih sredstev od bank. Banke pa naj bi tako pridobljeno kupnino uporabile za izdajo kreditov in investiranje. ECB je ta instrument uporabljala ves čas finančne krize in ga uporablja še sedaj.

Banke so tako dobljeni denar vlagale v svoje rezerve (obvezne in dodatne rezerve; ustvarjale zaloge denarja za obdobje 7 suhih krav) ter morebiti še v druge finančne institucije namesto v realno ekonomijo. Pričakovani učinek monetarnega instrumenta QE (to je povečana ponudba denarja v obtoku, nižje obrestne mere za kredite in posledično višje investicije v realno ekonomijo) ni bil dosežen ali ni bil dosežen v potrebnem obsegu, da bi spodbudil ekonomsko oživitev. Od tod ponovna najava krize, recesije.

ECB jim zaračunava negativne obrestne mere za te presežne rezerve, ker hoče spodbuditi banke k investiranju (v realno ekonomijo). V bistvu je sporočilo ECB zelo jasno: Če boste (banke) držale denar kot presežne rezerve na računih ECB, boste plačevale negativne obresti, zato se raje podvizajte in dajajte kredite, predvsem v realno gospodarstvo.

Reakcija bank (pri tem banke v Sloveniji niso izjema) je zelo zanimiva. Jasno je, da so povečale kreditiranje, ampak krediti so še vedno v glavnem za potrošnjo in nepremičnine. Predvsem slednja vrsta kredita ponovno napihuje cene nepremičnin. Malo je kreditov za realno ekonomijo, torej tisti del gospodarstva, ki ustvarja BDP.

Banke so se odločile tudi zaračunavati svojim komitentom »ležarino«, to je negativne obrestne mere za denar, ki leži neuporabljen na računih komitentov.

Ni še enotne odločitve na katere vrste depozitov naj bi se uvedla »ležarina«, to je negativna obrestna mera: depoziti na vpogled, varčevalni računi, vezani depoziti. Edino gotovina ne more biti zajeta z negativnimi obrestnimi merami. Za banke je gotovina samo strošek (trezor, štetje, rezerve itd.), zato so banke izjemno zainteresirane za ukinitev gotovine.

Naravna reakcija komitenta na »ležarino« je dvig denarja iz bančnega računa in hramba denarja v gotovini izven banke. V taki situaciji, bi začelo primanjkovati gotovine v obtoku, mogoče bi se celo sprožil vsesplošni naval komitentov na banke za množični dvig denarja z bančnih računov (bank-run). (Spomnite se Grčije v času najhujše krize.) Da bi se banke izognile množičnemu dvigu gotovine, že nekaj časa pospešeno delujejo v smeri ukinitve gotovine v plačilnem prometu: zapiranje ATM bankomatov, uvajanje enotnih pametnih elektronskih kartic za skupino storitev, prepričevanje, kako je mogoče vse plačati negotovinsko ipd. To so vse poskusi nasilne spremembe navad komitentov. Na nivoju družbe pa ukinitev gotovine pomeni, da se še bolj izniči vpliv in vloga ECB pri kontroli poslovanja bank.

Ker ECB (in ostale institucije) ocenjujejo, da je vir problema pomanjkanje povpraševanja, ker ljudje varčujemo in banke ustvarjajo rezerve, namesto da bi trošili in tako omogočili večji izkoristek obstoječih gospodarskih kapacitet (teorija stalne gospodarske rasti).

KAJ SO NEGATIVNE OBRESTNE MERE

Negativne obrestne mere na komitentov denar niso nič drugega kot konfiskacija njihovega denarja. Komitenti bodo odreagirali na dva načina: povečana potrošnja svojega denarja (hitreje ko trošim, manj izgubim) ali pa dali zahtevek delodajalcem za ustrezno povečanje plač in socialne pomoči. Negativne obrestne mere bodo najverjetneje najbolj prizadele revne, medtem ko bodo bogati postali nejevoljni, a svojega obnašanja ne bodo spremenili. Če bodo banke povečale svoje investicijske kredite, je zelo verjetno, da bodo krediti namenjeni ekološko zaostalim tehnologijam/industrijam.

Negativne obresti se knjiži se na prihodkovni strani izkaza uspeha banke, in se uporabi za izračun profita banke. Banke bi negativne obresti, katere bi zaračunale, knjižile kot prihodek v svojem Izkazu uspeha. Negativne obresti povečujejo prihodke banke na isti način, kot povečane cene za bančne storitve. Razlika je v tem, da banka za negativne obresti ne izvede nobene storitve komitentu. Negativna obrestna mera ni vezana na kreditno/dolžniški odnos med komitentom in banko, ni se mogoče pogajati o tej obrestni meri.

Torej lahko rečemo, da so negativne obresti nelegalen davek na denar komitentov, v korist banke. V bistvu gre za redistribucijo denarja z računa komitenta na račun banke.

Naravno in pravilno je, da komitent plača banki obresti za denar, ki si ga je sposodil od banke. Ni naravno in pravilno, da komitent plača banki obresti za denar, katerega si je banka sposodila od komitenta. Ali bi trgovec pristal na to, da bi kupcu plačal za nakup?

PRAVI RAZLOG ZA NEGATIVNE OBRESTNE MERE

Pravi razlog je v tem, da ECB (in praviloma vsaka centralna banka) igrajo postransko vlogo v kreiranju monetarne politike. Glavno vlogo imajo banke, bančna industrija. Več o tem pa kdaj drugič.

Add paragraph text here.

All Posts
×

Almost done…

We just sent you an email. Please click the link in the email to confirm your subscription!

OKSubscriptions powered by Strikingly