Return to site

Prevod zahtev Banke Slovenije

Kdo ima moč?

Uvod

Pri kreditiranju prebivalstva bodo banke morale upoštevati nove minimalne standarde, ki jih je postavila Banka Slovenije. Pri potrošniških kreditih so omejili ročnost, pri potrošniških in stanovanjskih pa zaostrili razmerje med stroškom kredita in neto dohodkom.

Banka Slovenije pravi, da s tem ukrepom hoče zavarovati potrošnike pred pretiranim zadolževanjem (pretiranim glede na višino ostanka dohodka) v času prihajajoče recesije. Hkrati pa Banka Slovenije trdi, da bo s temi ukrepi preprečila bankam kreiranje preveč rizičnih bilanc, katere bi vodile v kapitalsko nesposobnost bank v času recesije.

Banka Slovenije v bistvu trdi, da je zaznala možnost ponovitve krize iz leta 2007-2009 in da je sposobna sprejeti zadostne ukrepe za preprečitev ponovitve krize. Če primerjamo obnašanje bank iz leta 2007-2009 z obnašanjem bank v letu 2018-2019, lahko ugotovimo povsem enake značilnosti: dodeljevanje kreditov rizičnim segmentom prebivalstva, povečevanje cen nepremičnin.

Na videz so ukrepi logični in poslovno pravilni. Če pa pogledamo podrobnosti vidimo, da se nihče od komentatorjev ni poglobil v temeljne značilnosti monetarne politike, ki temelji na denarju, ki ga kreirajo banke kot dolg in zaradi tega prihaja do finančnih kriz kot jih poznamo.

Monetarna politika

Monetarna politika kot jo poznamo, predaja moč upravljanja količine denarja v obtoku, upravljanja gospodarskih ciklusov in izvajanja plačilnega prometa v roke privatnim podjetjem-bankam.

Banka je privatno podjetje, ki v največji meri samostojno izključno v skladu s svojoPROFITNO politiko kreira denar (fiat denar) z odobravanjem kreditov. S tem so banke tiste, ki določajo količino denarja v obtoku, s čimer vplivajo na gospodarsko aktivnost. Banke so torej kreatorji neodvisnega finančnega ciklusa, ki ima primarni in odločilni vpliv na gospodarski cikel (ekspanzija, recesija). V trenutku, ko banka oceni, da je profitabilnost kreditov premajhna, zaustavi ali bistveno zmanjša kreditiranje. Posledično gospodarski cikel zaradi pomanjkanja denarja v obtoku preide v recesijo.

Splošno znano je, da banka odobri kredit, ko gre gospodarstvu dobro. Ko gospodarski ciklus začne prehajati v recesijo (se ohlaja), pa banke slej ko prej zmanjšajo količino odobrenih kreditov, s čimer še bolj zaostrijo gospodarske razmere in pahnejo gospodarski ciklus v recesijo.

Ta odvisnost gospodarskega ciklusa od finančnega ciklusa je splošno znana že vsaj 100 let. Denarni sistem, ki temelji na denarju kot dolgu, neizogibno ustvarja finančne in gospodarske krize. Do sedaj pa še nihče ni začel izvajati reformo monetarne politike in posledično bančnega sektorja, s čimer bi odvzel moč bankam.

Posledice napačnih bančnih odločitev v vsakem primeru plača država (davkoplačevalci) in komitenti banke. Kadar banka ne more več zagotavljati kapitalske ustreznosti, jo država ali dokapitalizira z davkoplačevalskim denarjem ali pa država v primeru bankrota banke izplača komitentom garantiranih 100.000€ (državna garancija za depozite).

Česa je strah vlado, da bankam ne odvzame moč upravljanja gospodarskega ciklusa in monetarne politike?

Vlada verjame, da bi bankrot ene banke privedel do razpada bančnega sistema, ker bi ljudje izgubili zaupanje v varnost svojih depozitov v bankah. Posledično bi začeli množično gotovinsko dvigati depozite in kaj kmalu bi ugotovili, da obstaja samo približno 3% gotovine v obtoku. Ljudje bi tudi ugotovili, da v trenutku, ko položijo svoj denar na bančni račun, izgubijo lastništvo nad tem denarjem. Država torej aktivno sodeluje pri nadaljevanju ustvarjanja iluzije o varnosti in lastništvu denarja v bankah.

Vlada ne govori o tem, da so banke solastniki (skupaj z nekaterimi ostalimi finančnimi institucijami) plačilnega sistema. Če banke prenehajo izvajati plačilni promet, se ustavijo poslovne transakcije v gospodarskem in javnem sektorju, v narodnem in mednarodnem plačilnem promet. Sankcije ZDA proti Rusiji in Iranu so obsegale prav to, izključitev države iz mednarodnega plačilnega sistema (SWIFT).

Vlada torej aktivno sodeluje pri ohranjanju iluzije, da ona upravlja državo, gospodarstvo in plačilni promet.

Prevod izjav Banke Slovenije in vlade

Banka Slovenije je administrativni organ, ki dela po nalogu in navodilih Evropske centralne banke. Evropska centralna banka ima minimalen vpliv na banke, še posebej odkar je osnovna obrestna mera enaka nič ali celo negativna. ECB poleg tiskanja denarja in plasiranja tega denarja bankam (quantitative easing) nima več instrumentov, s katerimi bi zagotovili likvidnost evrocone, in preprečile recesijo.

Torej v prevodu izjave, ki smo jih deležni te dni v bistvu pomenijo sledeče:

1.Banka Slovenije izpolnjuje ukaze Evropske Centralne Banke, na katero vlada Slovenije nima vpliva.

2.Niti Banka Slovenije niti vlada pa nimata moči vplivati na poslovne odločitve bank.

3.Banke so privatna podjetja, katere zasledujejo profitne cilje, in so sposobne zaobiti formalne zahteve tako Banke Slovenije kot vlade.

4.Banke so tiste, ki vodijo gospodarske aktivnosti tako na makro kot mikro ekonomskem nivoju.

All Posts
×

Almost done…

We just sent you an email. Please click the link in the email to confirm your subscription!

OKSubscriptions powered by Strikingly