Return to site

Tabu 3 - Alternativni predlogi obstajajo

ECB molči

Nekateri pravni strokovnjaki pa predvsem zadnje čase trdijo, da TFEU omogoča ECB in državam članicam uvedbo MF. Vendar ECB še ni odreagirala na te trditve in pozive za uvedbo MF. Države članice nimajo pravice vplivati na ECB (člen 130 TFEU). Vendar imajo države članice pravico zahtevati od ECB izjasnitevo njihovih predlogih.

Alternativne predloge lahko razdelimo v tri skupine:

1.Politični dogovor: začasno se prekliče veljavnost člena 123.1 TFEU (avtor bivši svetovalec prvega predsednika ECB, gospod Lex Hoogduin);

2.Monetarni dogovor: ECB in samo ECB ima legitimno pravico in legalno pravico (člen 128, TFEU) zagotoviti likvidnost državam članicam in to bi lahko naredila z izdajo urgentnega evro bankovca (emergency euro notes) preko ESCB- evropskega sistema nacionalnih centralnih bank (avtor Ons Geld, Edgar Wortmann);

3.Politični-denarni dogovor: Države članice zaprosijo ECB za dovoljenje za izdajo urgentnih evro kovancev (emergency euro coins) (avtor Talousdemokratia).

Nizozemski parlament je žal samo s 25% glasov potrdil predlog začasnega preklica člena 123.1 TFEU, kar ne zadošča, da bi se ta predlog prenesel na nivo EU institucij.

Pred obravnavo točk 2. in 3. pa moram opisati način delovanja denarnega sistema v Veliki Britaniji, ker se v veliki meri naslanjata na logiko tega sistema.

Bank of England je izdala bankovec v znesku BP100.000.000 (imenovan Titan), kateri ni v cirkulaciji. Namen tega bankovca je, da knjigovodsko in stvarno pokriva vrednosti bankovcev, ki jih izdajajo izbrane avtorizirane komercialne banke na Škotskem in Severnem Irskem. Slednji bankovci so v cirkulaciji na Škotskem oz. Irskem in so po svoji naravi zadolžnice (promissory notes). Komercialne banke obljubljajo, da bodo plačale označeni znesek v nekem časovnem obdobju (določeni datum, nedoločeni datum, na vpogled). Ko se te zadolžnice vrnejo v banko (npr. trgovec položi dnevni izkupiček v banko), jih banka ne vrne več v obtok. Če ostanejo nekatere take zadolžnice v obtoku še naprej, gospodarstvu ni potrebno več sprejemati teh zadolžnic kot plačilo, a banke jih še vedno sprejemajo in priznavajo. Če bi banke, ki so izdale zadolžnice, prenehale delovati, in nihče ne bi hotel več vnovčiti teh zadolžnic, bi lastniki teh zadolžnic lahko naredili konverzijo v bankovce, ki jih je izdala Bank of England (British Pound, kot legal tender klasični bankovec).

Urgentni evro bankovec

ECB ima ekskluzivno pravico avtorizacije izdaje evro bankovcev velikih vrednosti (Titanov) s strani nacionalnih centralnih bank (NCB).

“The European Central Bank shall have the exclusive right to authorise the issue of euro banknotes within the Union. The European Central Bank and the national central banks may issue such notes. (…)”

 

Predlagani proces izdaje urgentnih evro bankovcev (Titan) pa predlaga obvod:

Korak 1: ECB odobri NCB izdajo Titanov. To je v skladu s členom 128.1 TFEU. Titani niso v cirkulaciji. Titani imajo vlogo brezobrestnih rezerv, katere banke lahko uporabljajo v medbančnem poslovanju.

Korak 2: NCB donira Titane svoji državi članici. Država nima obveznosti za povračilo in poplačilo teh Titanov.

Korak 3: Država položi Titane na račune pri izbranih bankah, ki delujejo na njenem teritoriju. Banka na računu države knjigovodsko označi stanje, katerega država lahko uporablja za potrebe boja s krizo.

Korak 4: Titani so shranjeni v NCB, katera označi, kdo je lastnik Titanov. Prvi lastnik je država članica. Ko so Titani zavedeni kot depozit v banki, pa so Titani registrirani kot lastnina te iste banke.

Korak 5: Banka lahko prenese lastništvo Titanov na NCB v zameno pa dobi pravico do obrestovanja stanja, ki je na njihovem računu pri NBC. V tem primeru, NCB knjigovodsko zabeleži Titane kot svoja sredstva v svoji bilanci stanja. NCB tako dobi Titane v last in jih uporabi kot »municijo« v naslednji krizi.

Da bi se ta proces urgentnih evro bankovce lahko izvedel, bi ECB moral narediti izjemo od člena 3 paragraf 3 ECB/2010/29:

»NCB shall treat all euro banknotes accepted by them as liabilities and process them in an identical manner.«

Povečana količina denarja v obtoku pa bi bila kontrolirana z dvema instrumentoma: 1. osebni varni račun, 2. demonetarizacijo dolga.

Če primerjam predlagani urgenti evro bankovec s sedanjim ravnanjem ECB ugotovim, da ECB ne povečuje količine denarja v obtoku z izdajo bankovcev temveč s kupovanjem vrednostnih papirjev na kredit in s spodbujanjem bank, da bi le-te izdale čim več kreditov. ECB na ta način sebe in države članice in EU družbo v dolžniško suženjstvo in v mere varčevanja (zmanjševanje pravic državljanov).

Urgentni evro kovanec

Država članica lahko uporabi svojo ekskluzivno pravico, da kuje evro kovance, a pri tem mora ECB odobriti količino (znesek) (člen 128 TFEU).

Predlagani proces izdaje urgentnih evro kovancev:

Korak 1: Država se odloči skovati evro kovance velike vrednosti (Titan) in pred tem ji ECB to kovanje avtorizira. To je v skladu s členom 128.1 TFEU.

Korak 2: Država položi te kovance na račune banke (ali več bank), ki delujejo na teritoriju države. Banka to zabeleži na račun države kot novo stanje. Banki pa ti kovanci predstavljajo varna in brezobrestna sredstva, ki jih lahko uporabi v medbančnem poslovanju.

Korak 3: Banka lahko položi te kovance na svoj račun pri NCB. Pri tem banka pretvori kovance v obrestna sredstva, katera lahko uporablja v medbančnem poslovanju.

Korak 4: NCB zabeleži te kovance, ki jih dobi od banke kot sredstva v nominalni vrednosti.

Člen 6 (EC/3603/93) omejuje znesek kovancev, ki jih lahko NCB prizna, saj jih obravnava kot obveznost posamezne države članice. V primeru urgentnih evro kovancev pa država položi te kovance na račun pri banki, in šele banka jih lahko položi na svoj račun pri NCB. V takem postopku država oz. njeni kovanci niso pri NCB zabeleženi kot njena obveznost, ampak kot obveznost banke.

Urgentni evro bankovci in evro kovanci so si zelo podobni. Razlika je v tem, da naj bi urgentne evro bankovce izdajala NCB, medtem ko bi urgentne evro kovance izdajala posamezna država članica. V prvem primeru bi bilo potrebno pridobiti izjemo od 128.1 člena TFEU.

Vsem trem predlogom pa je skupno dejstvo, da temeljijo na unilateralnem dogovoru na relaciji ECB/NCB-država. Na ta način se izloči pogodbeni odnos z bankami. Vloga bank kot vodilnih akterjev na primarnih trgih vrednostnih papirjev in kreatorjev denarja v obtoku denarja ni več ključna. Predlagane oblike MF preprečujejo zadolževanje držav in posledično varčevalne mere, ki temu sledijo. Omejujejo riziko nekontrolirane inflacije, ker je možno likvidnostna sredstva kontrolirano usmeriti točno tja, kjer so potrebna brez da bi negativno vplivala na kapitalske trge.

Sklepne misli

Z uporabo MF predlogov, bi države članice ne povečevale svoje zadolženosti, razmerje javni dolg/GDP se ne bi povečalo, panika na trgu državnih obveznic in finančna kriza bi bili preprečeni, minimizirana bi bila nevarnost recesije in celo depresije.

Mednarodni denarni sklad (Fiscal Monitor) je objavil, da se bo javni dolg v razmerju z BDP povečal od 84,1% v letu 2019 na 97,4% v letu 2020 v Evro sistemu. To razmerje je eden od pokazalnikov sposobnosti odplačila dolga.

Dolg se stalno in že dolgo uporablja kot orožje. Zaradi tega, ker ECB podpira s svojimi ukrepi zadolževanje, se bodo zagotovo okrepile neoliberalne politike oz. neoliberalni kapitalizem. Mogoče je sedaj odlična priložnost za monetarne reformiste, da združijo moči in glas ter predstavijo državam, narodom, ljudem koncept suverenega denarja. Ultimativni vir monetarne avtoritete je država/centralna banka, zato ne vidim veliko smisla v tem, da se ohranja MNC in s tem sili državo v dolžniško suženjstvo.

Članice EU pa se s takimi ukrepi tudi vedno bolj (hote ali nehote) povezujejo na osnovi medsebojne delitve dolgov in zadolževanja (preko ECB in ostalih instrumentov EU financiranja) v imenu reševanja posledic covid-19 pandemije. Takšno povezovanje pa zelo verjetno vodi v oblikovanje super EU kot države nad državami članicami, s čimer se ogroža tudi suverenost narodov in svobodnega poslovanja.

All Posts
×

Almost done…

We just sent you an email. Please click the link in the email to confirm your subscription!

OKSubscriptions powered by Strikingly