Return to site

Verjamem, da je moj denar v banki na varnem

Količina denarja v obtoku

Vloga denarja v družbi je podobna vlogi olja v stroju. Denar dobro naolji gospodarstvo, da nemoteno funkcionira in hkrati spodbuja trgovinsko dejavnost.

Velja prepričanje, da komercialne banke (v nadaljevanju: banke) najbolje vedo, koliko denarja je potrebnega v gospodarstvu. To prepričanje temelji na vidnem obnašanju banke: banka zelo natančno prouči vsako prošnjo za kredit, predvsem z vidika, ali bo kreditojemalec sposoben vrniti kredit ali ne.

V takem sistemu se količina denarja v obtoku lahko poveča, če se gospodarstvo razživi in količina denarja se zmanjša, ko se gospodarstvo upočasni. Banke in ne centralne banke (vlade) so tiste, ki odločajo o količini denarja v obtoku. Posledično to pomeni, da banke vplivajo na poslovne cikluse preko svojih finančnih odločitev.

Logično bi bilo, da ko se poslovni ciklus začne ohlajati (naznanilo recesije), se poveča količina denarja v obtoku z namenom pospešitve poslovnih transakcij. Banke praviloma delajo ravno obratno: ko se pojavljajo znaki recesije, običajno zmanjšajo kreditiranje oz. količino denarja obtoku. Rek: »banka ti posodi denar, ko ga ne potrebuješ« je resničen, kajne.

Možno je trditi, da država, ki nima bank v svoji lasti, je potemtakem prepustila upravljanje poslovnih ciklusov bankam, ki so v tuji lasti in zasledujejo svoje bančne cilje nikakor pa ne nacionalnih interesov države, v kateri poslujejo.

Bančne rezerve

Banka mora del svojega denarja (gotovina, depoziti) imeti shranjenega na računu pri Centralni banki.

Centralna banka praviloma določi minimalne rezerve, katere morajo imeti banke na računih rezerv pri Centralni banki kot % od bančnih obveznosti, torej kot % od depozitov, katere imajo komitenti pri banki. V pogovornem jeziku večkrat uporabljamo izraz »pokritje«.

Odstotek obveznih rezerv niha v državah in v času. Na primer, banke v euroobmočju morajo imeti na svojem tekočem računu pri nacionalni centralni banki določen znesek sredstev kot rezerve. To so obvezne rezerve. Banke jih morajo vzdrževati v obdobju šestih tednov, ki se imenuje obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv. Raven se izračuna na podlagi bilance stanja, ki jo ima banka pred začetkom obdobja izpolnjevanja.

Sistem, ki oskrbuje gospodarstvo z denarjem na zgoraj opisan način, se imenuje »fractional reserve banking« (delno rezervno bančništvo). Razvilo se je v časih, ko je zlatar opravljal tudi vlogo bankirja (oz. je posojal denar).

V tistih davnih časih je zlatar pustil svoje zlato pri zlatarju v hrambo in zlatar je izdal potrdilo, da je zlato prejel.

Zelo hitro pa so ta potrdila bila uporabljena v trgovanju za plačevanje namesto zlata, katerega so predstavljala, ker so bila potrdila varnejša za prenos kot dejansko zlato.

Zlatarji so nato prevzeli prakso, da so izdajali več potrdil kot so imeli zlata v hrambi. Hkrati so začeli zaračunavati obresti za ta potrdila. Ta sistem je deloval, dokler niso vsi naenkrat prišli k zlatarju terjati svoje zlato.

Sčasoma se je utrdila praksa, da so zlatarji imeli v hrambi zlato, ki je samo delno pokrivalo vsa izdana potrdila. Od tod izvira izraz »delno rezervno bančništvo«.

Kasneje, ko se je vlada odločila regulirati nacionalni bančni sistem, je delno rezervno bančništvo postalo ustaljena praksa. Vlada je običajno od bank zahtevala, da so imele v hrambi 10 denarnih enot realnega premoženja na vsakih 100 denarnih enot izdanih posojil. Torej je bila delna rezerva 10%. Dandanes zahtevani odstotek obveznih rezerv niha.

Varnost denarnih vlog komitentov

Na osnovi informacij, katere imam lahko trdim, da bančni sistem deluje povsod po enakem principu kot v evroobmočju.

Država Republike Slovenije je sprejela Zakon o sistemu jamstva za vloge (Uradni list RS, št. 27/2016), kjer je jasno zapisano (prosto povzemam), da »vlagatelji prejmejo izplačila iz sistema jamstva za vloge. To izplačilo krije največ 100.000 € na vlagatelja pri eni in vsaki banki. To pomeni, da se za določitev ravni kritja seštejejo vse vloge v vsaki banki. Če ima na primer vlagatelj hranilni račun z 90.000€ in tekoči račun z 20.000€, prejme le izplačilo v vrednosti 100.000€. Nekatere vrste denarja so izvzete iz tega sistema, kot npr. prodaja nepremičnin, invalidnine ipd.

Kaj mi pove dikcija tega Zakona?

Prvo, denar komitentov na računu pri banki nima 100% pokritja. Odstotek pokritja je odvisen od zahtevanega % obveznih rezerv.

Drugo, denar komitentov ni last komitentov od trenutka prenosa njihovega denarja (to je gotovine) na račun pri banki. Vzpostavi se poslovni odnos, v katerem imajo komitenti (tudi v primeru bankrota banke) samo še pravico TERJATI banko, da jim izplača denar na računu pri banki. Pogoje izterjave pa določa država oz. vlada države.

Tretjič, edini resnično varen denar je denar, ki ga imajo banke na računih obveznih rezerv pri Centralni banki.

Četrtič, bančni managerji se lahko obnašajo neodgovorno, saj njihove poslovne napake plača država iz sistema jamstva vlog.

Kako delujejo Računi rezerv pri Centralni banki

Centralna banka je oblikovala pravilo, ki pravi, da morajo v določenem krajšem časovnem obdobju (npr. dnevno, 6-tedensko) vse banke medsebojno uravnotežiti svoj Račun rezerv. Namen te medsebojne izravnave je prikazati spremembe v količini denarja vseh komitentov, ki ga imajo banke.

To uravnoteženje se lahko zgodi samo tako, da se prosi Centralno banko, da opravi transfere med Računi rezerv pri Centralni banki.

Primer iz pretekle objave:

Torej, ko g. Novak vzame hipotekarni kredit v Novi Banki, Nova Banka odtipka znesek kredita v računalnik na račun g. Novaka. V zameno g. Novak podpiše, da bo vrnil kredit (glavnico in obresti) v mesečnih obrokih.

Povzemimo, kako ta transakcija zgleda z vidika banke:

1. Nova banka odobri kredit g. Novaku

Nova Banka: Komitentovi depoziti (nov kredit) 100€

Brkini Banka: Komitentovi dolgovi 0€

2. G. Novak kupi hišo od g. Bandela. Prodaja hiše povzroči transakcijo 100€ v Brkini Banko

Nova Banka: Komitentovi depoziti 0€

Brkini Banka: Komitentovi depoziti 100€

3. G. Novak proda jahto g. Bandelu in 90€ je bilo prenesenih nazaj na račun g. Novaka pri Novi Banki.

Nova Banka: Komitentovi depoziti 90€

Brkini Banka: 10€

Pretvarjajmo se, da so se vse transakcije (odobritev kredita, nakup hiše in prodaja jahte) zgodile v enem dnevu.

V našem primeru, 100€ novega denarja je bilo kreiranega (odobren kredit), skupna vrednost transakcij je 190€ (nakup in prodaja hiše in jahte).

Na koncu se je stanje skupnih depozitov komitentov spremenilo samo za 10€. Nova in Brkini Banka morata izmenjati medsebojno preko Računa rezerv 10€, da bi pravilno prikazali spremembo skupnega stanja depozitov njunih komitentov (Nova banka nakaže Brkini banki 10€ iz naslova rezerv). Če tega denarja banka nima, potem si lahko sposodi 10€ pri Centralni banki ali pa pri kateri drugi banki (interni bančni trg, obrestna mera LIBOR); v obeh primerih se obračunajo obresti. Višina teh obresti se vračuna v formulo obresti, katere banke zaračunavajo svojim komitentom za kredite. In te obresti Centralne banke so praktično edini instrument, ki ga Centralna banka še ima na razpolago, za upravljanje kreditnih politik bank.

Add paragraph text here.

All Posts
×

Almost done…

We just sent you an email. Please click the link in the email to confirm your subscription!

OKSubscriptions powered by Strikingly